PIRAMIDA USPEHA
PRI DINAMIČNEM STRELJANJU
Temelji/Osnove
Velikokrat težava izvira iz korena. Piramido je potrebno okrepiti od njenega temelja; ne moremo si zamisliti, da dosežemo vrh piramide, ne da bi dobro postavili temelje. Tehnika je ključna; lahko rečemo, da so temelji, ki bodo podpirali našo piramido, toda
kako lahko dosežemo dobro tehniko?
Tukaj pridemo do suhega treninga streljanja (dry firing), ki bi ga lahko opredelili kot “praktično dejavnost, ki se ponavlja z orožjem za izboljšanje njegove uporabe in ravnanja brez uporabe pravega streliva”.
Pri suhi vadbi obstaja veliko tehničnih vidikov, ki jih mora strelec obvladati, vključno s potegom orožja iz toka, pogledom preko merkov, nadzorom sprožilca, indeksom, ponovno menjavo okvirja, uporabo močne (strelne) in šibke (podporne) roke, pravilni položaj nog, streljanje med premikanjem, prisilnimi neobičajni položaji streljanja (nagnjeni, klečanje, za barikado itd). Izvajanja vseh teh dejavnosti v okviru treninga ne pomeni nujno, da to storimo pravilno. Dejansko obstaja veliko tveganje za učenje slabih navad, ki vodijo do napak v delovanju, kar je dolgoročno škodljivo, saj se slabih navad zelo težko popravi, ko se jih naučimo.
Pri suhi vadbi streljanja je eden najpomembnejših vidikov poteg orožja iz toka. Ljudje se zelo motijo, če mislijo da je poteg orožja omejeno na preprosto dejanje izvleke orožja iz toka, da bi s prvim strelom pridobili 0,5 sekunde, se ne splača. Vendar poteg ni
ravno bistvena zadeva. Poteg orožja se izvaja za izboljšanje indeksiranja in pridobivanje položaja merka, kar je zelo pomembno, saj vsakič, ko streljamo v tarčo, indeksiramo … samo predstavljajte si, kolikokrat boste indeksirali v kateri koli vaji. Osebno 80% svojega suhega treninga namenjam potegu orožja iz toka in indeksiranju iz različnih položajev, kar mi daje hitrost pri potegu in hkrati hitro pridobivanje merka.
Ne glede na to, kako močno se razvijamo kot strelci, ne smemo pozabiti še naprej „hraniti“ temeljev naše piramide. Upoštevati moramo, da bo neuporabno prevladovalo nad drugimi dejavniki, če ne bomo nadaljevali s treningi osnovnih vaj.
Trening suhega streljanja bi moral biti “biblija” vsakega strelca. S takšno prakso lahko dosežete zelo visoko tehnično raven. To je praksa, ki jo lahko izvajamo redno … za to ni potrebno iti na strelišče. Na dan potrebujete le 15 ali 20 minut, da si nadenete pas, položite orožje v tok in delate doma.
Na institucionalni ravni bi si bilo treba bolj prizadevati za vzpostavitev te vrste usposabljanja med odgovornimi za ravnanje s strelnim orožjem. Poleg zmanjšanja stroškov in vadbe z varnim rokovanjem z orožjem bi se povečale ure usposabljanja, s čimer bi dosegli bolj pripravljene strelce. Trening suhega streljanja pomaga pri usvajanju pojmov.
Pomanjkanje seznanjenosti in običajnega ravnanja z orožjem lahko predstavlja resnično tveganje za strelce in ostale prisotne.
Vsi vemo, da so trije stebri praktičnega streljanja DVC “Diligencia Vis Celeritas” ali “NATANČNOST, HITROST IN MOČ”. No, osnova naše piramide bo natančnost … zelo pomemben vidik našega treninga, ki ga lahko izvajamo samo na strelišču. Vendar ne smemo pozabiti na dejavnike, ki vplivajo na natančnost, in na to, da moramo na suhem treningu trenirati temeljne veščine, kot so oprijem, položaj in nadzor sprožilca.
Ena najpogostejših napak, ki jih naredimo pri streljanju, je napačna sprožitev sprožilca, večji poudarek je na orožju z dvojnim delovanjem DA/SA zaradi razlike v pritisku, ki ga moramo izvajati na sprožilec med prvim strelom in ostalimi. Ne predvidevajte strela. Počakati moramo, da sprožilec opravi celotno potovanje, in to je tisto, ki nas “preseneti”. Za razliko od enojnega delovanja moramo trenirati dvojno delovanje, tako da začnemo indeksirati na sredino sprožilca. Na ta način bomo zmanjšali upor in lažje bomo nadzorovali strel.
Odsun je nekaj, kar vpliva predvsem na natančnost. Pri praktičnem streljanju sta potrebna dva strela na tarčo, za večino strelcev pa je praviloma najtežji drugi strel. Nadzor odsuna je terenska naloga, ki jo je treba izvajati v živo. Prizadevati si moramo, da bo vrnitev naših merkov linearna od zgoraj navzdol, da bomo lahko jasno videli, kako se merki vrnejo v prvotni položaj, ne da bi morali ponovno iskati merke. Ta naloga vključuje tudi dva od zgoraj obravnavanih dejavnikov: oprijem in položaj (pa tudi mišični tonus zgornjega dela telesa).
Oprijem mora biti trden, vendar ne ekstremen. Stisnite orožje enako v obe roki in poskušajte držati čim višje, tako da šibka roka objame močno roko. Naši palci se ne smejo prekrivati ali križati, raje bi morali počivati nad drugim.
Za hitrejše in nadzorovano uporabo merkov priporočam uporabo odprtih merkov, da ne iztegnete roke popolnoma ampak jih malce pokrčite. V Open pa je vid optičen in običajno ostane nekoliko nad standardnim pogledom; zato se referenčna točka spremeni in to spremeni položaj. Zato osebno po navadi malo bolj krčim roke. Po drugi strani pa nam ta položaj rok omogoča manjši sunek in omogoča lažji in bolj dinamičen položaj.
Vaje:
– dva strela na tarčo. Ena kartonska ali jeklena tarča na 15 metrov (pet ponovitev),
– ena kartonska ali jeklena tarča na 25 metrov (pet ponovitev),
– ena kartonska ali jeklena tarča s strelom na 10 metrov (pet ponovitev).
Natančnost
Hitrost
Hitrost je pomembna fizična lastnost pri vadbi katerega koli športa. Hitrost gibanja pri športnih aktivnostih je najpomembnejša, saj je njegova učinkovitost v veliki meri odvisna od hitrosti izvajanja. Fizična kvaliteta omogoča motorične akcije v najkrajšem možnem času. V tej modaliteti lahko ločimo različne vrste hitrosti: hitrost reakcije, hitrost gibanja in hitrost streljanja.
Namesto da bi se preveč podrobno ukvarjali s hitrostjo reakcije, bom na kratko spregovoril o tem, kako lahko izboljšamo svojo splošno hitrost. Hitrost je še en osnovni steber praktičnih strelskih športov in brez pomena je streljanje več “Alf”, če ne moremo pridobiti časa. Zato moramo trenirati svojo hitrost, tako da izboljšujemo hitrost naših gibov, streljanja in reakcijskega časa.
Tekaške razdalje pri praktičnem streljanju so pogosto kratke, običajno med dvema in sedmimi metri, zato se moramo pri treningu osredotočiti na vadbo mišic, da se prilagodimo tej vrsti gibanja. Izvajati moramo anaerobne vaje, da povečamo hitra vlakna svojih mišic, na primer tek z veliko hitrostjo na kratkih razdaljah med 30 in 60 metri, s treh na sedem ponovitev s popolnim okrevanjem med ponovitvami. Na strelišču lahko z največjo hitrostjo pretečemo kratke razdalje med položaji, pri čemer dvakrat streljamo v tarčo v končnem položaju.
Reakcijski čas lahko izvajamo s takojšnjimi izhodi iz različnih položajev. Vadba hitrosti in potega s timerjem je tudi dober način za izboljšanje reakcijskega časa, saj navadimo svoje možgane, da se takoj odzovejo na dražljaj.
Za izboljšanje hitrosti streljanja z vadbo si je treba prizadevati dve področji: prehodi med tarčami in čas razdelitve med dvema streloma v isto tarčo. Prve lahko treniramo v suhem streljanju s spreminjanjem smeri levo, desno, gor in dol. Vedno moramo poskušati čim hitreje pridobivati hitrost pri spreminjanju smeri, vendar moramo prihod omehčati do naslednje tarče. Če smo pregrobi, nas bo zaradi vztrajnosti povlekel strel, zato se bomo zmotili.
Razmak „split“ je čas med obema streloma, ki ga zahteva posamezna tarča. Lahko ga treniramo tudi v suhem streljanju, čeprav bomo težje ocenili rezultate, če z ostrim strelimo premalo vadimo. Pri streljanju z ostrim strelivom morate nadzorovati tudi odsun.
Vadba:
ustreli dva strela na tarčo.
dve tarči, ena na 25 metrov in ena na 5 metrov (dve ponovitvi, daleč / blizu-blizu / daleč),
dve tarči na 10 metrov in ena nestrelna, narazen 45 stopinj (dve ponovitvi, levo / desno-desno / levo).
Ta vidik streljanja med strelci ni dobro znan, morda zato, ker le redki znajo pravilno uskladiti gibanje. Motorična koordinacija je
sposobnost samostojnega in urejenega krčenja različnih mišičnih skupin. To je sposobnost sinhronizacije naših gibanj na način,
ki ustreza našim željam. Motorična koordinacija je več faktorska kakovost, zato so njeni sestavni deli različni. Vključuje moč,
ravnotežje, gibčnost, prilagodljivost, nadzor in koncentracijo.
Obstajajo štiri osnovne značilnosti motorične koordinacije:
• Natančnost gibov
• Varčnost gibanja
• Potek gibov
• Elastičnost gibov
Koordinacija je sredstvo, ne cilj.
Naš cilj je vajo opraviti v najkrajšem možnem času, zato je zelo učinkovita koordinacija naših gibanj. Koordinacija mora biti
usposobljena v suhem treningu. Upoštevajte, da ko streljamo, večino koncentracije usmerimo v ciljanje in pozabimo, da se
pravilno postavimo. Nožno delo je bistvenega pomena; zaradi slabega vstopa ali dodatnega koraka izgubimo desetinke
sekunde, kar se pozneje odraža v skupnem času.
Moramo načrtovati svoje gibe in jih nato prevesti v izvedbo strelske proge. Veliko jih lahko treniramo v suhem streljanju. Obstaja
nekaj osnovnih gibov, na primer poteg med bočnim korakom ali korakom naprej. Sestavimo lahko veliko scenarijev:
dva koraka – levo streljamo na eno jekleno ali kartonsko tarčo,
korak nazaj – dve kartonski tarči, tri korake, se ustavimo in streljamo na eno jekleno ali kartonsko tarčo,
vstopimo na nasprotno nogo in streljamo na eno jekleno ali kartonsko tarčo na desno.
Za kratke razdalje med enim in tremi metri moramo izračunati korake. Vedeti moramo, katera noga je tista, ki prva zapusti
položaj in katera prva vstopi v položaj. Med premikanjem je zelo pomembno, da se spustimo, saj nam bo to dalo večjo stabilnost
in razdaljo med gibi med položaji.
Koordinacija
Integracija
Kovanje samega sebe kot strelca, ni enostavno. Obvladovanje vsake stopnje našega usposabljanja je vse bolj zapleteno in
zahteva večjo predanost in trud. Ravni se morajo trenirati ločeno in razporejeno. Ne moremo se povišati, dokler ne obvladamo
nivoja, v katerem smo se znašli.
Da bi dosegli to tretjo stopnjo, se moramo zavedati, da je treba vse, kar smo se prej naučili, ponotranjiti. Z drugimi besedami, ni
nam treba razmišljati o dejanju, ki ga izvajamo; to se mora zgoditi naravno. Vedno uporabljam vožnjo kot primer, pri katerem
opravimo več nalog (stopimo na sklopko, izberemo prestavo, stopimo na plin, zavrtimo volan, pogledamo v vzvratno ogledalo,
zavoro itd.), Ne da bi se zavedali to.
Tretja raven odraža naš vrhunec strelcev. Združuje vse vidike treninga, ki tvorijo našo piramido (natančnost, hitrost in
koordinacija). Takrat moramo biti sposobni izvesti hiter žreb in natančno in z dobro kadenco streljati na 20 metrov oddaljeno
tarčo. Na izhodu se moramo hitro odzvati in se s hitrostjo premakniti v drugi položaj, v katerem nadzorujemo, katera noga deluje
kot zavora in katera noga se stabilizira, da nato s hitrostjo in natančnostjo ponovno izvedemo še dva strela v končno tarčo. To je
le primer, kaj bi morali biti sposobni narediti na tej ravni.
Vsakič, ko gremo na strelišče in se zavedamo, kakšen je naš nivo, moramo imeti v mislih, na čem želimo trenirati. Če denimo
treniramo posebne vaje za natančnost, tega ne smemo mešati s tekom med strelskimi položaji. Ponovitev iste vaje z le nekaj
streli pomaga utrditi koncepte in s tem prihraniti strelivo.
Zelo pomembno je, da ne hitimo in ne prestopimo te stopnje, dokler se zares ne počutimo sposobni. Doseganje ravni ne pomeni
le dobrega treninga, temveč je pomembno tudi dobro tekmovanje. Na tekmovanjih včasih najdemo situacije, na katerih nismo
trenirali. Glede tega nam ni treba skrbeti. Osredotočiti se moramo na to, kar znamo narediti, in vse, česar ne vemo, bomo imeli
čas za trening. Faze ne bi smeli podreti samo zato, ker ne vemo, kako uporabiti pravilno tehniko.
V tem športu po navadi ni veliko presenečenj. Tako na nacionalni kot na mednarodni ravni so vedno najboljši isti strelci. Sreča je
skorajda neobstoječ dejavnik, če upoštevamo količino tehničnih vidikov, ki jih je treba obvladati.
V naši praksi vedno obstajajo določene vaje, pri katerih ne uspemo ali občutimo določeno negotovost. Pomembno je, da jih
poudarite in jih ne prezrete; zabavo moramo pustiti v ozadju. Poskrbite, da bo naše usposabljanje plodno in sprejmite zaključke,
ki nam bodo pomagali, da se še naprej razvijamo.